ZGODOVINA ZBORNICE
Zgodovino o sevniški obrti in obrtnikih je
zbornica zapisala v spominski knjigi z naslovom »Po sledeh
obrtništva v Sevnici«
Naročilo knjige na anita.pecnik@ozs.si
Sevniški obrtniki so med prvimi v Sloveniji ustanovili društvo
kot pravno osebo za zastopanje interesov obrtnikov. Na ustanovnem
občnem zboru samostojnih obrtnikov, gostincev in avtoprevoznikov
občine Sevnica 17. julija 1976 v domu TVD Partizan v Sevnici
je bilo ustanovljeno Društvo samostojnih obrtnikov občine Sevnica.
Na občnem zboru so zbrali 13 podpisov, ki so jih za registracijo
društva prispevali naslednji obrtniki: gostilničar Anton Kragl
iz Sevnice, mizar Matko Kurnik iz Sevnice, cementninar Jure
Šlogar iz Boštanja, kovač Jože Staroveški iz Sevnice, avtoklepar
in ličar Danijel Jerše iz Boštanja, sedlar, tapetnik in plastičar
Franc Švab iz Sevnice, zidar Jože Strajnar iz Zabukovja, zidar
Vinko Mikek iz Senovega, gostilničarka Marija Gorišek iz Loke
pri Zidanem Mostu, pleskar Jože Prah iz Sevnice, lesostrugar
Stanko Štruclin iz Sevnice, sodar Anton Krajnc iz Sevnice in
urar Drago Bizjak iz Sevnice. Društvo je bilo registrirano
29. septembra 1976.
Po letu 1976 se je, zahvaljujoč domačim obrtnikom - intuziastom, začela
krepiti materialna osnova obrtne organizacije. V letu 1978 se je Zveza
združenj samostojnih obrtnikov in gostincev Slovenije preoblikovala v
splošno združenje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije in tako prevzela
vse zbornične naloge za področje osebnega dela. Članstvo obrtnikov je
postalo v obrtnih združenjih obvezno, obvezno povezovanje obrtnikov pa
je dejansko pomenilo največji napredek v organiziranju obrtništva. V
istem letu je bil sprejet dolga leta pričakovani Obrtni zakon.
16. decembra 1978 se je Društvo samostojnih obrtnikov občine Sevnica
preimenovalo v Združenje samostojnih obrtnikov občine Sevnica. Ena od
prednostnih nalog prizadevnih obrtnikov je bila pridobitev poslovnih
prostorov. Te so dobili v najem od Nika Zalokarja v pritličju njegove
hiše na Glavnem trgu 14. Prva skupna akcija je bila namenjena opremljanju
najetih poslov¬nih prostorov, kjer so bili od marca 1979 dalje.
V oktobru 1979 se je Združenje samostojnih obrtnikov občine Sevnica spet
preimenovalo, tokrat v Obrtno združenje Sevnica, ki je bilo vključeno
v Zvezo obrtnih združenj Slovenije. Ob 5. obletnici Obrtnega združenja
Sevnica in 10. obletnici Obrtne zadruge Bohor Sevnica je bila 23. 5.
1981 odprta razstava obrtnih izdelkov v domu telovadnega društva Partizan
v Sevnici. Obrtno združenje je na ta dan razvilo svoj prapor.
Jasnovidni in vztrajni obrtniki so kmalu ugotovili, da je treba iti »na
svoje«. Ko so v začetku 80. let začeli v Sevnici graditi blokovsko naselje
pod Vrtačo, so izpeljali akcijo in kupili lastne poslovne prostore v
pritličju novozgrajenega stanovanjskega bloka Pod Vrtačo 17. Prostori
v velikosti 72 m2 so bili predani namenu v začetku junija 1983. Veliko
skupnih akcij je bilo namenjeno tudi počitniškim kapacitetam Obrtnega
združenja. Leta 1985 so kupili tri garsonjere v Lov¬ranu v 4. gradbeni
fazi. Dokončanje in opremljanje so izvedli prizadevni člani združenja
v celoti s prostovoljnim delom.
Pravo spremembo v delo Obrtnega združenja Sevnica je prinesla zaposlitev
tajnice. Stalno delo, skrb in predanost obrti, poznavanje problematike
obrtnikov in prijazen sprejem v skupnih obrtniških prostorih so obrtnikom
veliko pomenile. V organizacijskem smislu je tajnica pomenila osrednjo
osebnost združenja, na kateri je slonela večina izvedbe skupno koordiniranih
aktivnosti.
Obrtniki so skozi vse obdobje imeli močan vpliv na razvoj krajev in kulturna
dogajanja v njih. Bili so med nosilci akcij za izgradnjo telefonskega
omrežja, vodovodov, krajevnih cest itd., na kulturnem področju pa v gledaliških
skupinah, pevskih zborih, pustnih povorkah itd. Med zelo aktivnimi najdemo
obrtnike v različnih društvih, kot so gasilsko, lovsko, ribiško itd.
S 1. 1. 1987 je bil pri Obrtnem združenju Sevnica ustanovljen Sklad za
pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva v občini Sevnica, ki je pomagal
mnogim obrtnikom pri razvoju. V letu 1987 je obrtno združenje izdalo
prvo številko glasila »Sevniški obrtnik«, ki je postalo priljubljeno
sredstvo obveščanja za večino obrtnikov, tako za člane kot upokojene
obrtnike.
V letu 1991 se je Obrtno združenje Sevnica preimenovalo v Obrtno zbornico
Sevnica. Na dan 31. 10. 1991 je bilo v zbornico vključenih 365 obrtnikov,
ki so opravljali obrt kot glavno dejavnost, in 141 obrtnikov, ki so se
ukvarjali z obrtjo kot dopolnilno (popoldansko) dejavnostjo. Obrtniki
so takrat zaposlovali 254 delavcev. Ob prazniku Občine Sevnica leta 1991
je Obrtna zbornica Sevnica prejela Grb Občine Sevnica za uspešno delo
zbornice in njen petnajstletni letni obstoj. Ob jubileju je zbornica
izdala spominsko knjigo o sevniški obrti in obrtnikih z naslovom »Obrt
skozi čas«.
V začetku devetdesetih let se za slovensko obrt začenja obdobje, v katerem
je doživela največje in najpomembnejše spremembe po drugi svetovni vojni.
V tem času, ki se je začel z rojevanjem samostojne in demokratične države
Slovenije, je obrt uspela uresničiti veliko število svojih dolgoletnih
želja oziroma zahtev. Nekatere med njimi je načrtovala in zaman zahtevala
že v prejšnjem sistemu, vendar so se lahko uresničile šele v novem, sproščenem
gospodarskem in političnem ozračju, ki ga je prinesla osamosvojitev Slovenije.
Že takoj po volitvah so stekle priprave na preoblikovanje Zveze obrtnih
združenj Slovenije v Obrtno zbornico Slovenije, ki je bila ustanovljena
26. marca 1991. Preoblikovala so se tudi občinska obrtna združenja, ki
so delovala v vseh 62 takratnih občinah po Sloveniji. Združenja so postala
občinske obrtne zbornice - samostojne pravne osebe - ter prevzele del
nekdanje skupne strokovne službe. Napovedi, da bo »osamosvojitev« občinskih
obrtnih zbornic skrhala moč enotne organizacije, se niso uresničile:
sodelovanje med republiško in občinskimi obrtnimi zbornicami se je celo
okrepilo.
S sprejetjem novega Obrtnega zakona leta 1994 so se občinske obrtne zbornice
preoblikovale v območne obrtne zbornice in tako v letu 1995 tudi sevniška
- v Območno obrtno zbornico Sevnica. Glavni razlog za to spremembo je
bila tudi prihajajoča nova lokalna samouprava, ki je potrojila število
občin. Območne obrtne zbornice so ostale na območjih nekdanjih občin.
Po novem Obrtnem zakonu, ki je rezultat upoštevanja predlogov obrti,
je obrt postala način dela v določenih dejavnostih. Dotlej je bila namreč
- v vsej povojni ureditvi, torej skoraj 50 let - le status. Novi Obrtni
zakon je v ospredje vrnil obrtno znanje - mojstrski izpit - kot temeljno
značilnost obrti, statusna vprašanja pa so urejena v Zakonu o gospodarskih
družbah.
Pomemben mejnik v delovanju Območne obrtne zbornice Sevnica je pomenila
pridobitev lastne poslovne stavbe na Cankarjevi ulici 1 v središču Sevnice.
Stavba je bila pridobljena v dveh delih, in sicer: mansardni del je bil
kupljen aprila 1997, preostali del pa januarja 1998. Zbornica je lastnica
celotne poslovne zgradbe, del poslovne stavbe pa so dali v dolgoročni
najem.
Tako Območna obrtna zbornica Sevnica od 28. junija 2001 dalje posluje
na sedanji lokaciji. S to spremembo so bili za delo zbornice zagotovljeni
boljši prostorski pogoji, saj poslovni prostori v stanovanjskem bloku
Pod Vrtačo ob povečevanju pristojnosti in obsega aktivnosti niso več
ustrezali potrebam. Uresničena je bila tudi dolgoletna želja večine članov
zbornice po lastnem domu obrtnikov.
|